doc. dr. Peter Radšel, dr. med.

Ko se ustavi srce

Jezik predavanja: slovenščina

Smernice Evropskega sveta za reanimacijo poudarjajo pomembnost zgodnje prepoznave življenjsko ogrožujočih akutnih bolezni (srčni infarkt, možganska kap, alergična reakcija ipd.) in poznavanje ukrepov za preprečevanje srčnega zastoja, saj je prognoza bolnikov brez srčnega zastoja neprimerno boljša. Če do le-tega pride (oseba se ne odziva in ne diha) je pomembna takojšnja prepoznava srčnega zastoja, klic na številko 112 in kakovostno stiskanje prsnega koša. Prsni koš je potrebno stiskati 5-6 cm globoko, 100–120 krat v minuti. Treba je zagotoviti čim krajše prekinitve med stisi prsnega koša. V prvih minutah umetno predihavanje nima ključnega pomena, za vešče izvajalce pa je razmerje med stisi in vpihi 30:2. Vpiha naj bosta kratka. Predihava se lahko preko obrazne maske z dihalnim balonom, smiselna pa je uporaba supraglotičnih pripomočkov za umetno predihavanje. Endotrahealne intubacije naj se lotijo le najbolj izkušeni reševalci. Če je na voljo, naj se nemudoma uporabi avtomatski zunanji defibrilator (AED). Defibrilacija znotraj 3–5 minut od kolapsa lahko poveča delež preživelih na 50–70 %.

Med oživljanjem je potrebno prepoznati ali izključiti reverzibilne vzroke srčnega zastoja. Razdeljeni so v štiri vzroke H (4H) in štiri vzroke T (4T): hipoksija, hipo-/hiperkaliemija in druge elektrolitske motnje; hipo-/ hipertermija; hipovolemija; tenzijski pnevmotoraks; tamponada (srca); tromboza (pljučnega ali venčnega žilja); toksini (zastrupitve).

Sum in odločno zdravljenje lahko prepreči srčni zastoj zaradi elektrolitskih nepravilnosti in hipoksije. Zgodnja prepoznava in takojšnje zdravljenje z adrenalinom, vbrizganim v mišico, pa ostajata temelja nujnega ukrepanja pri anafilaksiji.

Viri
Gradišek P, Grošelj Grenc M, Strdin Košir A (uredniki). Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta. Elektronska knjiga – Ljubljana : Slovensko združenje za urgentno medicino, 2015. Dostopno na slors.szum.si in www.szum.si.

Izobraževanja:

1986 – 1994 Osnovna šola Slovenj Gradec
1994 – 1997 Gimnazija Ravne na Koroškem
1997 – 2004 Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
2004 – 2008 Podiplomski študij Biomedicine na Univerzi v Ljubljani
2006 – 2012 Specializacija iz interne medicine
2011 Štipendija za interventno kardiologijo v bolnišnici St. Thomas London
2013 – 2015 Specializacija iz kardiologije in vaskularne medicine

Certifikati in licence:

2004 Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovenija
2012 Doktorat (Biomedicina) – Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovenija
2012 Certifikat in licenca, Interna medicina – Slovenija
2015 Certifikat in licenca odbora, Kardiologija in vaskularna medicina – Slovenija
2019 Docent za interno medicino, Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovenija

Zaposlitvena zgodovina:

2004 – 2006 Mladi raziskovalec na Centru za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana
2006 – 2012 Specializant interne medicine UKC Ljubljana
2012 – 2022 Specializant interne medicine na Centru za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana
2022 – Vodja Centra za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana

Spretnosti:

Transtorakalna ehokardiografija, transezofagealna ehokardiografija, vaskularni ultrazvok, centralna venska kateterizacija, implantacija začasnega srčnega spodbujevalnika, srčna kateterizacija (koronarna angiografija, osnovna PCI), napredno vzdrževanje življenja, perkutana implantacija ECMO, osnovna bronhoskopija.

Raziskovalno področje:

Intenzivna nega, interventna kardiologija, srčni zastoj, miokardni infarkt.

Nagrade:

2008     Nagrada mladega raziskovalca na srečanju American Heart Association 2008 za povzetek Akutne angiografske značilnosti pri bolnikih z oživljanjem srčnega zastoja.
2012     Najboljši medicinski znanstveni dosežek v letu 2012 Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
2019     Nagrada UKCL za raziskovalne dosežke

Drugo:

Certificiran ERC ACLS inštruktor
Predsednik organizacijskega odbora pri Slovenskem združenju za intenzivno medicino (2009 – 2015)
Predsednik organizacijskega odbora simpozija o akutnem koronarnem sindromu (2008 – 2016)
Član Slovenskega reanimacijskega sveta (2014 – )
Predsednik Sekcije za akutno kardiologijo Slovenskega kardiološkega društva (2017- )
Predsednik koordinacije za urgentne službe UKC Ljubljana (2021 – )
Nacionalni koordinator za specializacijo iz interne medicine – Zdravniška zbornica Slovenije (2018 – )

Prostovoljno delo:

2004–2015        7 mesecev s prekinitvami kot splošni zdravnik na podeželskem območju zahodne Kenije (Majiwa, regija Bondo, provinca Nyanza); organizira Sekcija za tropsko medicino Medicinske fakultete Ljubljana.

Dr. Peter Radšel je sodeloval v številnih mednarodnih raziskavah ter objavil številne članke.

Interdent || 2024